1. 28. RAZPIS ZA VPIS NA MOJSTRSKI IZPIT Več info
2. INŠPEKTORAT ZNOVA OPOZARJA NA PRIPOROČILA ZA VARNO DELO V VROČINI Več info
3. POVABILO ČLANOV K PREJEMANJU RAČUNOV OZS PO E-POŠTI
4. AKTUALNI RAZPISI, JAVNA POVABILA, PREGLED ODPRTIH JR
5. OBRAČUN PRISPEVKOV ZA ZASEBNIKE – JULIJ 2026
6. OBRAČUN PLAČ ZA ZAPOSLENE PRI ZASEBNIKIH – JULIJ 2026
POTRDILA IZ VARSTVA PRI DELU
Udeležence izobraževanja vabimo, da jih PREVZAMETE, saj so na terenu nenehne kontrole inšpekcijskih služb!
DELODAJALCI ste jih prejeli skupaj z računom po pošti.
OBVESTILO ZA PREVOZNIKE, GOSTINCE IN ŽIVILCE:
Gostince in živilce, ki ste se udeležili rednega usposabljanja iz področja HACCP-a dne 21. 5. 2026 obveščamo,
da vas na zbornici čakajo POTRDILA.
Prosimo, da jih PREVZEMETE!
1. 28. RAZPIS ZA VPIS NA MOJSTRSKI IZPIT – 2. PRISTOPNI ROK
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije obvešča vse zainteresirane kandidate za pristop k mojstrskemu izpitu, da se v okviru 28. razpisa za mojstrske izpite za leto 2026 bliža drugi pristopni rok v letu 2026 za prijavo, in sicer 13. 10. 2026 (rok za oddajo popolnih vlog je do 18. 9. 2026).
Zakaj bi se odločili za pridobitev naziva mojster?
- ker prinaša srednjo strokovno izobrazbo,
- ker daje možnost nadaljevanja šolanja na višjih strokovnih šolah,
- ker boste lahko kot mentor v obratovalnici izobraževali dijake,
- ker boste izpolnjevali kvalifikacijski pogoj za opravljanje nekaterih obrtnih dejavnosti,
- ker boste lahko vodja gradnje (poklici, vezani na Gradbeni zakon),
- ker boste lahko uporabljali blagovno znamko MOJSTER, ki predstavlja znak kakovosti obrtnih izdelkov in storitev.
VLOGO za pristop k mojstrskemu izpitu z vsemi dokazili lahko kandidati pošljejo na naslov: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Celovška cesta 71, 1000 Ljubljana, s pripisom ‘Mojstrski izpiti’ ali jo prinesejo osebno. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije najkasneje v tridesetih dneh po vložitvi popolne prijave
obvesti kandidata o izpolnjevanju pogojev za pristop k mojstrskemu izpitu z določitvijo pristopnega roka.
VEČ NA POVEZAVI: https://www.ozs.si/javna-pooblastila/izobrazevanja/mojstrski-izpiti/razpis.
DODATNE INFORMACIJE:
Suzana Kljun, e-naslov suzana.kljun@ozs.si, tel.: 01 58 30 574
ali Niki Mal, nika.mal@ozs.si, tel.: 01 58 30 509.
2. INŠPEKTORAT ZNOVA OPOZARJA NA PRIPOROČILA ZA VARNO DELO V VROČINI
V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) mora delodajalec zagotavljati takšne delovne razmere, ki ne ogrožajo varnosti in zdravja delavcev. Med njegove temeljne obveznosti spada prepoznavanje in obvladovanje vseh tveganj, vključno s tveganji zaradi visokih temperatur.
Podrobnejše zahteve določa Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih,
ki med drugim določa, da mora delodajalec:
- med delovnim časom zagotoviti takšno temperaturo zraka v delovnih prostorih, ki ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in fizične obremenitve,
- upoštevati zahteve slovenskih standardov za toplotno udobje,
- zagotoviti ustrezne ukrepe tudi ob občasno povišanih temperaturah, na primer med vročinskimi valovi.
Pravilnik določa tudi, da temperatura zraka v delovnih prostorih praviloma ne sme presegati 28 °C, razen v tako imenovanih vročih delovnih prostorih, kjer so višje temperature posledica tehnološkega procesa ali delovne opreme (na primer peči).
Vsak delodajalec mora tveganja zaradi visokih temperatur oceniti v Izjavi o varnosti z oceno tveganja. V njej mora določiti ustrezne organizacijske, tehnične in druge ukrepe za zmanjšanje tveganj ter jih pripraviti v sodelovanju z izvajalcem medicine dela. To pomeni, da morajo biti ukrepi načrtovani že pred nastopom vročinskega vala in ne šele, ko temperature dosežejo kritične vrednosti.
Katere ukrepe lahko uvede delodajalec?
Če temperatura v delovnih prostorih preseže dovoljene vrednosti ali predstavlja tveganje za zdravje zaposlenih,
lahko delodajalec sprejme različne začasne organizacijske ukrepe, kot so:
- prerazporeditev delovnega časa na hladnejši del dneva,
- uvedba pogostejših in daljših odmorov,
- skrajšanje delovnega časa, kadar je to mogoče,
- zmanjšanje intenzivnosti fizično zahtevnega dela,
- zagotavljanje brezplačnih osvežilnih brezalkoholnih napitkov,
- začasna prekinitev dela, če varnega dela ni mogoče zagotoviti.
Posebna pravila veljajo za delavce, ki opravljajo delo na prostem, predvsem v gradbeništvu, kmetijstvu,
komunalnih dejavnostih in drugih dejavnostih, kjer so delavci neposredno izpostavljeni soncu.
Pravilnik določa, da se lahko delo na prostem pri temperaturi zraka nad 30 °C izvaja le pod naslednjimi pogoji:
- delavcem morajo biti najmanj na vsaki 2 do 3 uri dela zagotovljene najmanj 15-minutne prekinitve dela,
- zagotovljeni morajo biti brezplačni brezalkoholni napitki,
- med odmori mora biti omogočena zaščita pred soncem oziroma drugimi neugodnimi vremenskimi vplivi,
- če delo poteka na neposrednem soncu, mora delodajalec zagotoviti tudi ustrezno zaščito pred sončnim sevanjem.