Začetki segajo v leto 1975, ko se je sestal iniciativni odbor za ustanovitev Združenja samostojnih obrtnikov občine Črnomelj. Takratni obrtniki so začutili potrebo poorganiziranosti, da bi združeni lažje sodelovali z občinskimi službami in drugimi organizacijami. Poudariti je potrebno takratno voljo obrtnikov, njihovo zagnanost in vnemo za ustanovitev lastne organizacije, ki jo je začutiti skozi listanje po takratnih zapisnikih in si je danes skoraj ne moremo predstavljati. Pred 40 let so v izrazito neprijaznem okolju začeli praktično iz nič, brez lastnih poslovnih prostorov, brez zaposlenega strokovnega kadra, a z veliko, veliko volje po ustanovitvi lastne organizacije!
V občini Črnomelj je bilo 127 rednih obrtnikov in 160 popoldanskih obrtnikov. Prva skrb iniciativnega odbora je bila poiskati prostore za druženje. Sestajati so se začeli v Papeževi hiši na Kolodvorski, prvi ustanovni zbor pa je bil konec leta 1975 v prostorih gasilnega doma Črnomelj, kjer je bil sprejet sklep o ustanovitvi DRUŠTVA SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV OBČINE ČRNOMELJ. Prvi predsednik je postal že pokojni Marko Barič. Pisarna združenja je začela delovati enkrat tedensko. Konec leta 1977 pa so že začeli plačevati članarino združenju preko finančnega oddelka občine Črnomelj.
Leta 1978 so bile izvedene volitve v organe združenja in novi predsednik postal Lovro Rems. V naslednjem letu se je Združenje samostojnih obrtnikov preimenovalo v OBRTNO ZDRUŽENJE ČRNOMELJ. Z novim Obrtnim zakonom je bilo uvedeno obvezno članstvo. Osnovno poslanstvo Združenja je bila skrb za povezovanje med obrtniki, občino in drugimi organizacijami. Širša javnost je začela sprejemati obrtnike kot enakopravne člane takratne samoupravne socialistične družbe. To sta potrdila tudi Zakon o združenem delu in Obrtni zakon, ki sta omogočila razvoj obrti in ji dala pravo mesto v družbi.
Ves čas je bila prisotna ideja o gradnji lastnega doma. Predlog je bil prvič podan na zboru leta 1980, kjer je bilo tudi predlagano, da bo v primeru gradnje vsak član podpisal svojo obveznost prispevka v finančni, materialni obliki ali s prostovoljnimi delovnimi urami. Kaj takega si v današnjem času sploh ne moremo predstavljati!
Po štirih letih je vodenje prevzel Jože Ovniček in zaradi vedno večjega obsega del je prišlo do prve redne zaposlitve tajnika Leopolda Korevca. Leto 1983 je zapisano kot pomembno leto, saj je združenje kupilo prostore starega Kovinarja. Na pomoč jim je priskočila tudi krovna organizacija v obliki posojila. Gradbena dela so napredovala in končno so obrtniki dočakali dan, ko je februarja 1989 v sklopu občinskega praznika uradna otvoritev doma. To je bil velik dan za vse člane združenja in verjetno se ga dobro spominjate tudi danes tukaj prisotni člani. Na delovno mesto tajnice združenja je nastopila Pavlina Svetič.
V letu 1990 je bila izvedena reorganizacija celotnega slovenskega združenja in sicer so seobčinska združenja reorganizirala v OBRTNE ZBORNICE kot samostojne pravne osebe. Določena sta bila dva članska prispevka in sicer za potrebe krovne in občinske zbornice.
V jeseni 1991 je vodstvo drugič prevzel Lovro Rems, na delovno mesto sekretarke pa je nastopila Tatjana Aupič, ki še danes opravlja strokovna dela. Zbornica se je vse bolj krepila, iz leta v leto se je povečeval obseg del, ki so ji bile zaupane s strani države. Članom smo začeli redno pošiljati mesečna obvestila.
Za ves zbornični sistem je pomembno leto 1994, ko je bil sprejet nov Obrtni zakon, ki je izločil nekatere dejavnosti kot neobrtne, katerih nosilci niso bili več obvezni člani zbornice. Vendar pa je takrat več kot 50 članov takoj podpisalo izjavo o prostovoljnem članstvu. To so bili predvsem trgovci, gostinci-bari in intelektualne storitve. To je bil prvi dokaz, da fizične in pravne osebe potrebujejo organiziranost, ki jo nudi kompleten obrtno zbornični sistem na republiškem in občinskem nivoju.
Z novim Obrtnim zakonom smo dobili nova javna pooblastila. Od občin smo prevzeli obstoječi obrtni register, ki smo ga v nadaljevanju računalniško podprli. Za opravljanje obrtnih, obrti podobnih ter dejavnosti domače in umetne obrti so bila vsem takrat aktivnim obrtnikom izdana obrtna dovoljenja po uradni dolžnosti. Na zbornici smo začeli voditi upravne postopke v zvezi z izdajo in spremembami obrtnega dovoljenja, ki jih vodimo še danes.
Zaradi velikih sprememb v članstvu, dokončnega oblikovanja občin z novo lokalno samoupravo so bile 1995 izvedene volitve. Na prvi seji novoizvoljene skupščine je bil potrjen statut zbornice, s katerim se je preimenovala v OBMOČNO OBRTNO ZBORNICO. Tako združuje naša zbornica obrtnike dveh občin, to je občine Črnomelj in Semič. Vodstvo zbornice je prevzela Pavlina Svetič, ki je to funkcijo opravljala štiri mandate.
Zakon o prevozih v cestnem prometu in njegove kasnejše spremembe nam je prineselnovost v zvezi z opravljanjem prevozniške dejavnosti in država nam je zaupala novo nalogo s področja javnih pooblastil. Zato bo Leto 1997 ostalo v spominu vsem prevoznikom, saj je kot pogoj za opravljanje njihove dejavnosti uvedena licenca, ki jo mora predhodno pridobiti vsako podjetje, razen z zakonom določenih izjem.